TD 20 2

 

pošta 20  facebook32

  00386 (0)4 5876 041
   Info@ratece-planica.si

 

 TURISTIČNO DRUŠTVO 
 RATEČE-PLANICA
 Rateče 22, 4283 Rateče-Planica
 Slovenija

postelja22 90

restaurant22 90

Google-Map

     
     

 

 
escape.png
 

Webcam

 

webcam22
webcam22
Rateče Planica
   

 

Rateški ali Celovški rokopis

  

spada v drugo obdobje slovenskega pisnega jezika (od 13. stol. do 1. pol. 16. stol.)

Izvira iz Rateč na Gorenjskem. Nastal je okoli leta 1380. Najbrž ga je napisal nemški duhovnik. Zdaj ga hranijo v celovškem deželnem muzeju.

 

 

Obsega troje molitev: očenaš, apostolsko vero in zdravamarijo. Prvi dve sta prepis veliko starejših predlog, ki segajo v začetek 9. stoletja, tako da njuna starost ni manjša od besedil v Brižinskih spomenikih. Seveda se je njuna podoba v stoletjih spremenila, dokler ju ni zapisala roka duhovnika, pisca Celovškega rokopisa. Molitev k Mariji je mlajša, saj je v latinščini nastala šele po letu 1000.

Jezik rokopisa je gorenjščina s sledovi koroških in dolenjskih narečij, kar si razlagajo s tem, da so živeli v Ratečah tudi priseljenci iz drugih slovenskih dežel.

Značilnosti: - ozki o-ji so zapisani po gorenjskem izgovoru kot o (gospod), - namesto jata je pisan gorenjski e (zlega), - namesto šč se piše š (kršanstvu), - namesto končnice "o" v imenovalniku ednine srednjega spola se piše "u" (bogastvu), - namesto končnice "ega" pa beremo "iga" (vsemogočiga). - Veliko je tudi germanizmov: leben "življenje", gnada "milost". Stilna zanimivost je prilastek za odnosnico: kruh naš, očo vsemogočiga.


Vir: Cekin, I., Levstik, N. Kaj znam za maturo? Zavod RS za šolstvo. Ljubljana, 1997

 

 

Izdelki 650
f si    f en    f de    f it

 

Kajznkova hisa
 
Rateski rokopis
Rateska juzna
 

Tromeja brosura 250

Izleti 250
Planica pot 250